Zakaj sploh Erasmus+
Čeprav so na šoli že potekali Comenius programi (predhodniki Erasmus+ programov) me učenci, kolegi, pa tudi starši sprašujejo po pomenu in smislu teh programov. Torej kaj je sploh Erasmus+? In: zakaj se udeleževati Erasmus+ projektov?
Kaj pravzaprav je Erasmus+?
Erasmus+ je izobraževalni program EU, mogoče bolje poznan pod imenom svojega predhodnika » Comenius«. Evropska komisija in Evropski parlament sta se odločila, da bosta z vsoto 14,8 milijard € za obdobje 2014-2020 podprla program, ki služi izmenjavi učencev, učiteljev in izobraževalnih institucij na evropskem nivoju in tako zasleduje tudi cilj zbliževati ljudi po Evropi in jih na ta način tudi ozaveščati o drugih jezikih in kulturah. Skozi to prizmo pa morajo šolski projekti seveda zagotavljati tudi uresničitev za šolo relevantnih ciljev v kontekstu EU-strategije Evropa 2020. K temu spadajo med drugim razvijanje ključnih kompetenc ter razvijanje in uporaba inovativnih začetkov na lokalnem, regionalnem in evropskem nivoju. Projekte, pri katerih mora sodelovati najmanj ena tuja šola, se pridobi z izpolnitvijo 50 strani dolge prošnje in so po navadi odobreni za dobo dveh let. Evropska komisija zadolži konferenco kulturnih ministrov, da po zaključku projekta oceni rezultate. V kolikor so cilji bistveno zgrešeni se zadnji del izplačila lahko zadrži oz. v najslabšem primeru celo zahteva vračilo izplačanega denarja.
Zakaj pravzaprav Erasmus+?
Samo Evropa, v kateri ne uveljavljajo svojih pravnih in zakonskih smernic samo politiki, pač pa Evropa, ki jo živijo njeni državljani, lahko (p)ostane živahna, odprta, miroljubna in tolerantna Evropa. To je Evropa, ki doživlja svojo jezikovno in kulturno raznolikost kot bogastvo in resurs in to navkljub drugačnemu načinu razmišljanja njenih prebivalcev širom te skupnosti.. Program Erasmus+ lahko k temu veliko doprinese: že sami programi številnih šolskih izmenjav podpirajo razumevanje te ideje pri učencih in mladostnikih Evrope. Raste motivacija in pripravljenost (to je moč vedno znova opaziti ) spoznavati se z nekim drugim jezikom, drugo kulturo, drugimi navadami in drugačno tradicijo. To olajša razumevanje drugih, tudi če sta nam jezik in kultura nepoznana, in nas opogumlja, da se spustimo v pustolovščino za mlado in staro, da se podamo na pot spoznavanja nove kulture, dostikrat ravno take, ki je med svojim klasičnim poletnim dopustom zagotovo ne bi obiskali. Torej lahko razumemo program Erasmus+ ne samo kot dodatno možnost za praktično uporabo jezika, ki smo se ga učili v šoli, ali kot obogatitev svojega teoretičnega znanje o drugih kulturah s praktičnimi izkušnjami, temveč stoji za učitelje v ospredju tudi naloga izoblikovati naše dijake v zrele, kritične in demokratične državljane in osebnosti, ki ne samo poznajo 1. člen v Ustavi, ki govori o človekovem dostojanstvu in človekovih pravicah, temveč ga posvojijo in so se pripravljeni zanj tudi v prihodnosti potegovati in konstruktivno prispevati k naši družbi. Večino povedanega je tudi vizija naše šole. Tema projekta: Fin de siécle – 19. stoletje V tem delu povzemamo nekaj bistvenih aspektov iz pogodbe, da bi orisali projektno delo prihajajočih dveh let. Izvedba projekta je ideja kolegic Lucille Winklerove in Martine Koškove s češke partnerske šole – Gimnazije Frydland, ki je prijaviteljica projekta. Projekt je usmerjen v delo v skupinah in naj bi služil temu, da dijaki bolje razumejo lastno zgodovino ter namenu, da se ne zanimajo le za regionalno zgodovino temveč tudi za svojega ožje okolje. Nazorno bomo prikazali in odkrivali zgodovino vsakdana in regionalno zgodovino. Zanimalo nas bo, kako so se med industrializacijo spremenila mesta in regije. V starejših mestih si bomo na primer ogledali arhitekturo tekstilnih tovarn in raziskovali življenje domačega prebivalstva. Kako dolgo in v kakšnih pogojih so nekoč delali. Obstajajo skupne značilnosti s sedanjostjo – z digitalno revolucijo? Kaj imamo MI skupnega z ljudmi, ki so živeli pred 150 leti v Evropi.
19. stol. Je raznolika tema, ki jo lahko obravnavamo interdisciplinarno:
● pri fiziki in naravoslovju v zvezi s tehničnim razvojem in napredkom. V 19 stol. segajo tudi začetki računalnika in programiranja. Takrat je počasi oblikovala tudi moderna medicina.
● pri zgodovini s proučevanjem 19. stol. lahko dijaki postavijo osnovo za regionalne zgodovinske raziskave. Istočasno se preko proučevanja lokalnih in regionalnih zgodovinskih danosti poveča zanimanje za nadrejene zgodovinske povezave.
● pri informatiki z oblikovanjem in dopolnjevanjem spletne strani. S tem se prenašajo IKT kompetence v prakso.
● pri jezikih z analizami tekstov (dokumentov, časopisnih člankov, strokovne literature) in sestavljanjem lastnih prispevkov. To razvija jezikovno kompetenco sodelujočih dijakov, med tem ko se z nenehno potrebnim medsebojnim dogovarjanjem razvija in jača tudi njihova komunkativna kompetenca. V komunikaciji igrajo pomembno vlogo tako nemščina, kot delovni jezik, kot tudi jeziki ostalih sodelujočih držav, pa tudi angleščina, kot »lingua franca«.
● pri geografiji z raziskovanjem in primerjanjem lokalnega prostora z regionalnim ter z drugimi deželami. Pri tem se lahko prepoznavajo razlike in podobnosti med deželami udeleženkami in se po možnosti vzpostavijo paralele z zgodovinskim dogajanjem.
● pri družbenih in humanističnih vedah z diskusijo o človekovih pravicah in socialnih temah. Dinamika pozitivističnega razmišljanja in vera v napredek so za 19 stol. izrednega pomena in se ju lahko obravnava na različne načine. Pri tem projektu je odločilnega pomena pogled preko nacionalnih meja, ki so bile v 19. stol. pravzaprav šele zarisane. Nekatere države kot take sploh še niso obstajale (Češka, Slovenija), druge so morale šele najti pot do svoje lastne identitete (Italija, Nemčija). Medtem ko je nacionalizem 19. stoletja v posameznih državah vedno znova etnično ločeval ljudi, jih je industrijska revolucija znova združila.
Naša podtema – Bohinjska železnica
Glede na to, da zaradi zgodovinskih okoliščin naše mesto za časa 2. industrijske revolucije še ni obstajalo, smo se odločili, da v okviru skupne teme in v interesu ohranjanja industrijske in tehnične dediščine te regije izberemo kot podtemo gradnjo Bohinjske železnice, proučimo njen pomen in doprinos za našo – primorsko regijo, v vsej njegovi razsežnosti in pojavnosti. Tako bomo poleg izgradnje in nastanka Bohinjske železniške proge proučevali še tedanjo arhitekturo in njene ostanke ob progi, možnosti ponovne revitalizacije opustelih objektov, kulturni in znanstveni razvoj slovenske skupnosti v regiji, migracijo in njene posledice ter dileme in dvome, ki jih je hitri industrijski razvoj (poleg prednosti) tudi zasejal v naše kraje.